MOJE PRISPEVKE LAHKO NAJDETE NA NOVEM SPLETNEM BLOGU, KJER VAS ČAKAJO TUDI SLIKE IN ŠE VELIKO VEČ.

http://sl.netlog.com/MucaMacaNl

Ne morem si kaj, da ne začnem z najbolj pomembno postransko stvarjo v življenju. Ko se slovenske naslovnice časopisov polnijo z Bushem, aferami in enkrat za spremembo tudi dežjem, ki ga tukaj nimamo že nekaj časa, so tukajšnji mediji osredotočeni na nogomet. Nizozemska reprezentanca, ki je tradicionalno v oranžni barvi in je poimenovana po njihovem vojskovodji Williamu ORANJU, pobira v teh dneh večino njihove pozornosti. Kljub bledim predstavam v kvalifikacijah, kjer bi jo z malo športne sreče sredi Phillopsovega mesta Eindhovna, tekmo sem si v živo ogledala, premagali tudi neprepoznavni Slovenci, praktično vsa država diha z njimi. Nizozemski navijači se za razliko od drugih razlikujejo po prijaznem in športnem navijanju. Njihovo pripadnost kažejo na številne načine. Zelo slikovito in za nas nenavadne. Navijaške priprave na prvenstvo so dolgotrajne. V vseh trgovinah je mogoče nabaviti oranžne rekvizite. Ulice, hiše, cestne svetilke, avtomobili in stil oblačenja se spremeni v oranžo. Ulice med hišami so prepletene z oranžnimi traki. Izobešene so nizozemske in oranžne zastave ter na oknih nastavljeni najmogočnejši oranžni rekviziti. Da pa je že skoraj vsak drug oblečen v oranžno barvo pa ni potrebno omenjati, saj se lepo vidi obarvana tribuna Nizozemcev, ki so si podobni kot jajce jajcu.

V ponedeljek (09.06.08) smo vsi z navdušenjem pričakovali. Ker je to prvo takšno tekmovanje od kar smo v Haagu, nam je bilo vse zanimivo. Nekaj ur pred tekmo so se sprehodili po bližnjih soseskah. Otroci pobarvani v oranžno, gostilne vrtijo njihovo narodno nogometno muziko, pred bari slastno diši po pečenem mesu. Ob 9h pa ni bilo več žive duše. Po 20 minutah so se slišali iz sosednjih hiš troblje, petarde in drugi pirotehnični izdelki, kriki, ter navijanje oz. dretje in vpitje. Kljub temu, da so mi Italijani všeč, sem svojo podporo bolj naklonila Nizozemcem in upala na čim več golov in čim več huronskega navijanja. Splačalo se je. Zmaga je tu. Prikazali so všečno, napadalno igro in mislim, da imajo vse možnosti, da se prebijejo iz skupine smrti v nadaljnje tekmovanje.

Takšni dogodki kar popestrijo naše življenje. V teh dneh se počasi približujemo zadnjemu mesecu šole. Zaključne prireditve se že začenjajo. Pri meni novih napredkov ni opaznih, tek sameva, plavanje se močno utaplja, časa zmanjkuje, a se ga vedno najde za družino. Pred kratkim smo vikend preživeli v Bruslju in si od bliže pogledali, kje je za pol leta drugi dom Slovenije. Lepo izobešen znak slovenskega predstavništva na stavbi Sveta Evrope, jasno kaže Evropi, kdo je tukaj gospodar. Z očmi obiskovalca Bruslja je prestolnica lepa, polna drugačnosti,… vredna ogleda. Lepo nas je presenetil Atomium, ki je v resnici veliko večji kot smo si ga predstavljali.  Kako naprej. Zelo preprosto. Čakamo na prosti dan ob dnevu državnosti. Veselimo se novih dobrih tekem Nizozemcev. Čakamo na toplo vreme in ponovno kopanje v morju. In kaj je najpomembnejše, odštevamo dneve do konca šole in počitnic. Hura, Slovenija prihajamo na daljši dopust. Se vidimo 20 julija.

Lep pozdrav

Pozdravljeni

Let me start with my first impression of my new job. Sorry, ja tako pa je, če že dobra dva meseca se več kot pol dni giblješ med angleško govorečimi sodelavci. Moram kar priznati, da me včasih kar malo zanese in doma razmišljam v angleščini, a govor ne napreduje tako hitro, ko bi si jaz želela. Že babice so govorile, da se počasi daleč pride in se bom držala tega rek, mogoče pa bo še kdaj kaj iz moje angleščine.

Tako je 2 meseca sta se že obrnila. Škoda, da niste prišli na drink za prvo plačo. Če sem poštena je tudi kaj dosti nismo zapili. Sem navajena pogosto menjat službo, tako da to ni več kaj hot. Služba je cool in se prav dobro spet počutim, da sem spet del delovne skupnosti. V družinskem življenju se je nekaj stvari spremenilo, a vse teče po pričakovanju. Babysitter skrbi za kidse, malo tudi poštima po hiši, tako da mi prikrajša vrteti sesalnik in se dnevno rokovati z likalnikom. Kuhanje je še vedno v moji domeni in tudi za druga hišna opravila ostane dovolj časa. Nekaj manj časa ostane za moje aktivnosti – šport. A vseeno ne zanemarjam četrtkov obisk netballa in tudi obvezen odmor za kosilo v službi mi pride prav ta krajši tek po bližnjih parkih.

Za prvomajske praznike sem za nekaj dni tudi okusila Koroško klimo. Žal je bilo premalo časa, da bi se lahko s komer koli dobila na kavi. Sem pa čas uporabno izkoristila za moje sorodnike, ki smo skupaj preživeli čudoviti noč na poroki moje sestrične Majde. Plesanje do jutranje ura je prekinila pot nazaj v Haag. Direktno s poroke v Ljubljano in od tam nazaj v Haag, je terjalo 17 ur vožnje. Še dobro, da sem imela zanesljivega šoferje, da sem lahko kar nekaj ur poti prespala. Moja boljša polovica s puncama in tokrat prvič tudi parents in law, pa prihajajo konec tedna. Se že veselim taščine kuhinje in odvečnih skrbi, ki jih bosta s tastom v 14 dneh prevzela namesto mene.

Časa za pisanja nimam dosti, saj veste kako je če pride tašča na obisk, moram malo porihtat po stanovanju. Za konec še samo nekaj besed o Nizozemskih, ki so v teh dneh v polnem sijaju. 30 april je za Nizozemce najbolj odštekan dan. Praznovanje kraljičinega rojstnega dne povleče številna praznovanja in razvrat po mestu. Mesto zasije v oranžni barvi, polno prireditev, rož, tega se težko opiše, to morate videti. Za vse ljubitelje rož, vam sporočam, da je Koukenhof odprt samo še do 15 maja.

V teh dneh imamo na tem koncu čudovito vreme. Temperatura višja kot je poletno povprečje, veter je kot sapica, ki te rahlo hladi, o morju pa ne bi izgubljala besed. Prazniki, ki nam sledijo (petek 09.05 – Ancension day, ponedeljek 12.05. – White day) so nalašč primerni za izlete. Upam, da nam bo vreme streglo in bosta tašča in tast videla čim več lepot tega konca sveta, ki me zadržuje že leto in pol.

Lepo pozdravljeni vsi moji prijatelji

Slike pa za tiste, ki boste odgovorili na blog.

Darinka

Misleč, da otroci dojemajo vse stvari kot igro in da čustva pri njih ne igrajo vloge, je napačno dojemanje odraslih. Otroci res spoznavajo in dojemajo svet skozi igro. Ne obremenjujejo se z demografskimi, ekološkimi, političnimi in religioznimi problemi. Njihova igrivost ne pozna meja, pozna pa ovire, na katere se odzivajo drugače kot bi se mi odrasli.

Moji punci že dobro leto opazujem na njuno prilagajanje na nov dom v tujini. Nihanje razpoloženja je opazen skozi vso obdobje. Ob novih spremembah v družini, je tudi pri otrocih opazen strah in zadržanost, ki se pogosto izraža z nezadovoljstvom že utečenih postopkov, negodovanjem in dolgočasenjem. Skoraj 4 mesecev bo, od kar smo nazadnje bili med svojimi domačimi sorodniki (družino). Sprememba pred mesecem dni in nove obveznosti, ki sta jih morale sprejeti tudi punci, pušča v zadnjem času vidnejše odzive. Teden se jima vleče kot dolgo črevo, kar naenkrat jima šola ni več všeč, sanje o bicah in dedkih ter nezainteresiranost za igro. Marsikdo bi si mislil, da si se po letu dni odtujil od domačih. Prijatelji so se od tebe, ti do njih ne, a z družina je le nekaj drugega.

Čas, ki ga preživimo skupaj v tujini ima drugačen pomen, kot je družina v domačem okolju, kjer imaš poleg drugih sorodnikov tudi otroške prijatelje, sosede in druge ljudje, ki te spremljajo od ranega otroštva. Skupaj poskušamo preživeti čim več časa in dajati to ljubezen in toplino, ki bi jo dobili v domačem okolju. Mislim, da smo na dobri poti, le obiski v Slovenijo ne smejo izostati in biti v prihodnje saj toliko pogosti kot so bili do sedaj, če že ne pogostejši. Pozornost s strani sorodnikov, prijateljev pa samo povečuje zavest, da smo še vedno del prijateljstva, ki smo ga gojilo pred našim odhodom. Nasmeh na ustih puncah je opazen, ko dobita pošiljko s slovenskimi znamkami. A pošta s Slovenije je bolj redka. Hvala OŠ Milana Jarca, ki osrečuje Ano vsake toliko časa.

Če sem že v prejšnjem javljanju opozorila na prebujanje v Haagu, lahko v tem samo še potrdim. Prebujanje narave je vidna na vsakem koraku. Verjetno bi bili tulipani veliko bolj vidni, če bi se dežju pridružilo tudi sonce in toplota. Saj poznate zakonitost FOTOSINTEZE!. Temperature so nižje kot so bile lani tak čas. Prav dobro se spomnim, kako smo se že marca sončili na plaži in bosi letali po mivki. Plažo smo letos videli samo enkrat, pa še takrat smo bili mokri ob valov. Suhega in sončnega vremena ni, je nekaj takega kot zelena barva na ljubljanski borzi. V teh dneh okoli Velike noči, se pa ponovno zavijamo v zimske plašče in se grejemo v toplih domovih.

Prazniki na Nizozemskem se kar precej razlikujejo od naših. Veliko noč praznujejo že od petka in vse do ponedeljka. Tudi majske praznike začnemo s 30 aprilom, ko se praznuje kraljičin dan in je vsa Nizozemska zavita v oranžno barvo, ter praznike na žalost končamo že kar po prvem v mesecu. Od kar hodim v službo, sem še posebej pozorna na proste dneve, saj povsem padem pod nizozemsko zakonodajo tako na davčnem kot tudi na prazničnem področju. Nekako z Igorjem nisva najbolj usklajena. On se ravna po slovenskem koledarju, jaz pa po nizozemskem. Je nekako tako, kot bi delala na dve smeni (enkrat je od doma, drugič pa jaz samevam). Da pa ne govorim o šolskih praznikih, ki imajo povsem drugačen koledar. Pri njih upoštevajo svetovne praznike in vse se nekam podaljša. Tako že v četrtek pred veliko nočjo počitnikujejo, kot bodo tudi prvo majske praznike podaljšali vse tja do 13 maja. Na hitro bi lahko sklepali, da je ta šola prijazna do otrok, a tako ravno ni ob poletnih počitnicah. Letos bosta Ana in Taja zaključile 18 julija. Se pravi slab mesec in pol počitnic. Kaj pa pravite na to????

Pa preletimo zadnje naše dogodke v Haagu. Med najbolj odmevnimi dogodki preteklega meseca je prav gotovo služba in privajanje na mednarodno okolje. V pisarni mi delata družbo Angležinja in Irka, ki me s svojo angleščino, ne malo kdaj spravita v kočljiv položaj. Se počutim, kot da sem z drugega planeta in o angleščini nimam pojma. Ujamem vsako 3 besedo, tako da z malo iznajdljivosti si počasi pridem gor, kaj je tema pogovora. Na splošno pa ni slabo, in če bo šlo tako naprej, bo leto prav hitro mimo, sama pa ne bom prispevala nobenega vložka v organizacijo. Me še šparajo.

Prejšnji teden smo imeli polmaraton v Haagu. Začelo se je z otroškimi teki. Udeležili sta se ga tudi Taja na 1 km in Ana na 2,5. Mene je pot zanesla na celih 21km, za kar sem potrebovala 2h. Ne vem kaj je z menoj, saj je z vsakim novim polmaratonom čas slabši. Mogoče se pa staram!!!! A kljub temu, lahko na tem naslovu preberete članek o mojem teku in ogledate nekaj izmučenih slik tekačice v rdečem. http://www.ad.nl/loperswereld/cpc2008/artikel/?p=7860&eventid=16 Darinka Oslak niet te houden! DEN HAAG – Darinka Oslak liep de 34e Fortis City-Pier-City Loop in 02:00:27 en behaalde daarmee plek 3921 in het klassement van de Fortis Halve Marathon Trimloop. Ondanks de dreigende politieacties ging zaterdag 15 maart de Fortis City-Pier-City loop van start in Den Haag. Ruim 20.000 deelnemers lieten zich niet afschrikken door de slechte weersverwachting. Allen met het doel om te finishen op het Lange Voorhout. De omstandigheden waren nagenoeg perfect, niet te veel wind en een goede temperatuur.

Pa še malo na kratko o drugih dogodkih. - V šoli smo bili priča veliki predstavi učencev 3 razredov, med katerimi je Ana odigrala vlogo »eksikjuterja« v igri Šeherezada.

V Haagu se prebuja pomlad

Po zimskem zatišju, se ponovno prebujam. Novo leto je prineslo nekaj sprememb, kar pa ne velja za vreme. Dež, dež, dež… Kje je pa sneg??? A tega ni in ga tudi ne bomo dočakali. Ne zaradi tega, ker ga tudi v Sloveniji ni, temveč zato, ker tukaj le redko pade sneg, pa če že, ostane le kakšno urico. Se pa zato lahko bahamo z vetrom, ki je na trenutke že pravi tornado. Preveč tarnam nad vremenom in se ga po letu dni še nisem privadila. V pogovoru z drugimi ugotavljam, da se ga večina tudi po večletnem bivanjem ne. Po 4 letih mi bo pa glih zapasalo, ko bomo pakirali kufre in se selili v mrzlo, sneženo oz. vročo, soparno Slovenijo.

Januar je, po nekaj dnevih ponovne aklimatizacije po vrnitvi z novoletnega obiska v Sloveniji, minil hitro in v ustaljenem ritmu. Punci z veseljem obiskujeta šolo in lepo napredujeta. Tudi doma ni težav z nalogo in večernim branjem. Nekoliko manj časa preživimo na prostem ali na plaži. Kdo bo pa hodil na dež in veter ali pa lavfal po takem. Zato tudi mene ni kaj opaziti v tekaški opravi in na copatih se je že napravila plast prahu. A kljub temu ne zanemarjam zdrav duh v zdravem telesu, temveč za kondicijo skrbim na Netballu, kjer se prav simpatično s skupino žensk podim za eno žogo.

Haag se kljub zimskemu mesecu že zelo intenzivno prebuja v pomlad. Že nekaj časa je opazna bujna rast narcis in drugih rož, ki so zimo preživele kar ob robnikih cest, med pločnikih in povsod, kjer je opazen košček zemlje. Trava že dobiva močnejšo zeleno barvo in tudi prvi znanilci pomladi so na planu. S tem mislim na zvončke, ki smo jih že nabirali in žafran, ki je posajen po celem travnatem igrišču poleg hiše. Zelo lepo pa je slišati ptičje petje. Ptice si kljub mili zimi, za kakšen mesec poiščejo bolj toplo zavetišče. Lepo je opazovati naravo, ki ima kar nekaj razlik s podalpsko deželico. Če bi bila noč krajša, bi se dalo videti kaj več. Tukaj se je sonce še ne daleč nazaj prebudilo okoli pol devete ure in zašlo okoli petih. V času okoli pusta sonce vzide ob 8:15 in zaide ob 17:40. Če primerjamo s Slovenijo imate v istem času dan daljši za slabe pol ure (up 7:17, down 17:15). Poleti bomo pa malo zamenjali in se bomo tukaj s soncem smehljali tudi vse tja čez 10 zvečer. Ko sem že pri podatkih o vremenih, pa še nekaj drugih konkretnih indikatorjev. Trontelj bi našo vreme opisal nekako tako; v tem tednu se obeta suho in toplo vreme. Jutranja temperatura bo od 5 do 10 stopinj, čez dan pa se bo temperatura povzpela le še za kakšno stopinjo. Veter bo v povprečju pihal med 10 do 40 km/h z občasnimi sunki, ki lahko presežejo 60 km/h. Večinoma bo sončno z rahlo oblačnostjo.« Če bo res tako, bo prvi suhi teden oz. prva dva dneva brez padavin. Piha pa tudi že ves čas tako, da bi mi lahko zaupali pršut in bi ga vam prav izvrstno posušila in »pojedla«.

Hart van den Netherland: V teh dneh je kraljica Beatrix praznovala 70 rojstni dan. V počastitev njenega okroglega jubileja so bile izobešene nizozemske zastave in oranžni trakovi. Za vse kraljeve praznike se izobesijo tudi razni oranžni dodatki. Kot sem verjetno že pisala, je oranžna barva zaščitni znak Nizozemcev. Ta barva ne izhaja iz tulipanov, kot bi marsikdo mislil, ampak izhaja iz kraljevega vojaškega znaka, ki ga je nosil kralj Oranje, ki je bil zaslužen za današnjo Nizozemsko.

Minister za notranje zadeve je pisal parlamentu, da spremenijo zakonodajo in prepovedo policistom, da lahko v prostem času uživajo mehke droge. Zelo zanimivo, da se lahko policisti po službi fino zakadijo z robo, ki so jo prej pobrali mulariji na ulici. Ni slabo!

Policisti pa tako kot v Sloveniji želijo stavkat za večje plače. Glede na standard Nizozemske, BDP/ prebivalca znaša 38.500 EUR, imajo policisti smešno nizke plače. Mesečna neto povprečna plača patruljnega policista znaša 1,400 eur/mesec, kar znaša v odstotku BDP 43,63%. Če primerjamo s Slovenijo, kjer znaša BDP/preb 15.167 EUR in povprečna plača policista 800 EUR, je odstotek 52,74%. Sodeč po tem so tukajšnji policisti upravičeni do stavke in večje plača. Kaj pa Slovenski, si zaslužijo več?

Kot sem že v uvodu napovedala spremembe, so se pri meni res zgodile. Tako kot sem napovedovali, da po enoletnem spoznavanju okolja in pomoči pri vključevanju punc v mednarodni šolski sistem, bo prišel čas za mojo službo. In res je. Dobila sem jo, ter predvidoma z marcem tudi začnem. Do takrat pa nas čaka še veliko zanimivih in pestrih dni: - praznovanje kulturnega praznika pod pokroviteljstvom Slovenskega veleposlaništva v Haagu, z nastopajočimi slovenskimi izseljenci iz pokrajine Limburg - izlet v Berlin - obisk mojih staršev,…

Lep pozdrav iz prebujajočega se Haaga

Darinka

Pozdravljeni prijatelji na sončni strani Alp

Predsedniška kandidata zaključujeta bitko in odštevata zadnje dneve do razglasitve. Zanimivo dolgočasna borba. To leto sem si tudi sama vzela malo časa za spremljaje tračev okoli Turka in Peterleta. Me je k’r strah naslednjega tedna, ko ne bo več novic na spletnih straneh in bo vse prazno. Kaj bom pa brala?????? Ja, v nedeljo bom volila na veleposlaništvu. Sem se v SLO prijavila, pa da vidim kako to gre in če bom tudi jaz imela možnost 4x volit. Po pošti mi še na žalost niso poslali listkov, jih bom pa kar sama napisala in poslala v SLO, bom državi prihranila malo stroškov.

Jesen pa le ni zaznamovana le po volitvah. Barvita narava Haaga je v teh dneh prav čudovita. Ne vem, če sem že vam povedala, da je staro ime za Den Haag – ‘S Gravenhage, kar izhaja iz besede gozd. Haag je poln gozdičkov in dreverodov. Veliko ulic in cest se zaključuje z LAAN, kar pomeni drevored. Drevesa ločujejo vozna pasova. V teh dneh, ko so se komualci že zavili v zimsko spanje, so ceste, ulice, kolesarske steze pokrite z listjem. Vse je v rumeno, rdeči in rjavi barvi. Lepo za pogledat, a nekoliko manj varno za vožnjo. Še večji šarm listom daje močan veter, ki v teh dneh piha od 5 do 7 buforov (do 70 km/ h) in liste lepo odnaša vsepovsod.

Je pa bilo veliko bolj grozno prejšnji teden, ko so se po ulicah podile čarovnice in pošasti. Tudi po stanovanjem so se plazile čudne osebe, a ne tako strašne, temveč lepe princeske. Moji punci sta se za en dan spremenili v čarobni princeski in takšni pohajkovali tudi po šoli na dan Halloweena. Prijetna zabava v šoli, v duhu pošasti, hiše strahov, buč ter obilice sladkarij je napolnila otrokom energije za en mesec. Potem pa spet v SLO. Po kratkih počitnicah v SLO, ki so bile kot vedno prijetne in sladke, se okoli 20 decembra zopet pojavimo na sončni strani alp, a upam da tokrat tudi v sneženi deželi. Tokrat bomo bolj v okrnjeni zasedbi, saj bo ati pridno služil narodu in mu takšnega božično novoletnega dopusta država ni dovolila. Me pa bomo zato pripotovale z letom in to ne z Amsterdama temveč z Brusla. Malo s tramvajem, vlakom in busem, pa letalom in upam, da bo kdo nas tudi čakal na Brniku. Pot skoraj ne bo časovno nič krajša kot bi se peljale z avtom, a bo vseeno bolj udobna. Kot sem že omenila krompirjeve počitnice, se še samo dotaknem dveh dogodkov. Ana Nuša je z dvema presentacijami na OŠ Šentjanž (njeni nesojeni šoli, kamor si želi že od prvega šolskega dne) predstavila državo Nizozemsko in mednarodno šolo. Sedaj že pridno trenira flavto, da bo naslednjič mogoče nastopila z glasbeno točko. Jaz pa sem se udeležila ljubljanskega maratona, kjer sem garala toliko, da sem bila na cilju povsem mokra. Ura je tekla hitreje kot jaz, a bo naslednje leto bolje. Saj tako sva sklenile s kolegico (sošolko iz srednje šole), ki sva se po dolgem času srečale in smola – ravno na teku. Pa sva malo klepetale.

Ljubljanski maraton je mejnik, ko gre moje športno angažiranje čez zimo počivat. A mislim, da tokrat ne bo tako. Že danes grem na prvi trening NETball z mamicam iz šole. Kaj je to, vam povem drugič. So mi pa povedali, da ni kaj za pojest.

Tukaj življenje teče hitro. Če sem se poleti bahala z daljšim dnem, si tega v teh dneh ne morem privoščiti. Dan se krajša hitreje kot pri vas in bo kmalu tema ko bodo punce šle v šolo in iz nje. So pa temperature malo bolj prijetne (7 – 14 stopinj). Neke ohladitve bodo prišle in tudi veter za konec novembra obljubljajo okoli 200 km/h. Mogoče bo pa ta veter zadoščal, da nas odpihne v SLO.

Lepo se imejte, uživajte v jesenskih dobrotah, pripravite se na Martinovanje, na koline, na Miklavža in ne pozabite iti nedeljo na volišče. “Milič for president!” Tukaj ni kostanjev, mošta,….vina,….imamo pa zato kup listja in veter.

Uživajmo vsak po svoje, pa se ponovno slišimo po Miklavžu, če me ne bodo parklji odnesli ali pa vas. Zato bodite pridni.

Lep vetrovno holandski pozdrav

Darinka

Pozdravljene kolegice in kolegi Mesec je zopet naokoli. Plačo že imate na računu, eni pa še vedno čakate na 10. v mesecu ali tudi kasnejši datum. Meni plačo izplačujejo 32. v mesecu. Še jo čakam. Pa zato toliko bolj z veseljem odštevam dneve do jesenskih počitnic in kratkega obiska Slovenije. To bo naš zadnji obisk pred novoletnimi prazniki. Se ga že veselim. Mesec je minil v duhu šole in lepih sončnih vikendov, ki smo jih v večini izkoristili za krajše izlete po Holandiji. V začetku meseca se je zaključila zadnja parada cvetja v Aalsmerju. Obilno okrašeni najrazličnejši avti s cvetjem, so s turistično vožnjo prevozili pot med Aalsmerju in Amsterdamu. Zadnji dan pa so v Aalsmerju, kjer je danes največja borza cvetja (v stilu borz vrednostnih papirjev), razstavili vse avte s cvetjem in priredili zabavni program. AALSMAR je danes največja borza cvetja na svetu. Dnevno prodajo preko 19 mio rezanega cvetja. Med najbolj prodanim cvetjem so: vrtnice, tulipani, krizanteme in nagelj. Tudi v ALKMAARJU so zaključili z zadnjo tržnico sira v sezoni. V 400 letni tradiciji še vedno ohranjajo prodaja sira na njihovem znamenitem sirnem trgu. Tržnica je omejena le na petek. Zraven trga stoji zgradba, kjer so včasih tehtali sir, danes pa so uredili muzej. Vse je na A, tudi Amsterdam. Dan v Amsterdamu smo tokrat izkoristili za ogled muzeja Ane Frank. Mnogi se spomnite judovske deklice, ki je z družino pobegnila iz Nemčije na Nizozemsko. V 2. svetovni vojni so se 2 leti skrivali na podstrešju v Amsterdamu pred gestapom. 12 letna deklica Anna je ves čas pisala dnevnik. Avgusta 1944 so bili odkriti in odpeljani v kontracijsko taborišče, kjer je pomladi leta 1945 umrla. Preživel je samo oče, ki je objavil dnevnik preminule hčerke. Dnevnik je preveden v 55 jezikov. Amsterdam je zelo lep in počasi odkrivamo njegove lepote. Čakajo nas še vsi muzeji, še posebej se veselim muzeja Van Gogha in Rembrandta. Diamante in vožnjo po kanalu pa smo okusili že v pomladanskem obisku. Sem pa delček slavnih nizozemskih slikarjev okusila v Haškem muzeju Mauritshuis, kjer smo zaman iskali znamenito Rembrandtovo sliko »Lesson in anatomy of Dr. Tulp«, ki je za nekaj časa posojena v London. Je pa bila zato na ogled Veermerjeva deklica z biseri in druge Rembrandtove in Vermeerjeve umetnine. Prvič odkar sem na Nizozemskem sem stopila na »goro«, ki je več kot 100 m nad morsko gladino. Južni del NIZ se rahlo dvigne. Na stičišče med NIZ in NEM mejo, čisto zraven Belgije je tudi najvišji vrh, ki meri manj kot Ljubljana in sicer 323m. V bližini Maastrichta smo se udeležili Dneva Slovenski kulture. Največ še živečih Slovencev na NIZ, že 3 rod, živi v pokrajini Limberg. Rudniki so privabili ljudi iz Slovenije, predvsem iz Bohinjskih in Zasavskih okrajev. Danes le starejše živeča populacija še zna slovenski jezik, mladi pa zato lepo plešejo v folklorni skupini in prepevajo v slovenskem pevskem zboru. Maastricht z okolico je lep, tudi zato, ker je pokrajina predvsem bolj razgibana. Tako »na kratko« o znamenitih točkah NIZ. Veliko jih je še in splača se jih ogledati. Upam, da vam s prejšnjim mailom nisem vzela vsega poguma za obisk NIZ. Če je vožnja izgledala naporna in dolgočasna, pa upam, da je vam kultura in druge holandske znamenitosti bolj privlačna. Tudi športat se da. Ta vikend sem v družbi slovenskega kolega na generalki pred ljubljanskim maratonom premagala svojo magično mejo teka na 21 km. Cilj je dosežen in premagana je meja pod 1 ura 50 minut. V Ljubljani ne bo treba teči na čas, temveč bom družbo delala kolegu. Športno pa bo tudi obarvan naslednji teden, ko bom v družbi še nekaj Slovencev v živo navijala za naše nogometaše v Eidhovnu. V sredo (17) se naša zbrana reprezentančna vrsta pomeri z nizozemskimi nogometaši. Upam na presenečenje in zmago naših. Drugače pa se tudi tukaj dan krajša in imamo že pol 9h zvečer čisto temo. Še malo pa vas bomo dohiteli in tudi prehiteli. Zime so precej temne. Temperature se trenutno gibljejo pod 20 stopinj (okoli 17), zjutraj pa tudi okoli 10. Lepo se imejte

Pozdravljeni prijatelji na sončni strani Alp Za večino se je že končal dopust in brezskrbno poležavanje v senci ali pod dežnikom skritim pred dežjem. Drugi si boste te užitke privoščili v septembru in se najverjetneje podali na jug v toplejše kraje. Tudi Slovenijo smatram za južno državo od Nizozemske, a sodeč po trenutnih temperaturah temu ne bi predpisal. Ko v Avstriji že plužijo sneg in ko po Sloveniji vlačite volnene “štumfe” in termo jakne iz zimskih predalom, mi tukaj na severu uživamo prijetno toplo jesen. Temperatura se čez dan giblje okoli 20 stopinj, zjutraj pa pade na 15. Ni slabo, če bi le veter in dež malo prizanesel še neprilagojenim Slovenčkom. Led je prebit z vsestransko tematiko o vremenu. Sedaj pa kratek pogled na “toplo” poletje. Privoščili smo si 5 tednov dopusta v neokrnjeni naravi in še zaenkrat neobljudenih krajih na Koroškem. Bilo je lepo, umirjeno, sproščeno in kar je najbolj pomembno – ves čas smo bili v krogu svoje širše družini, ki smo jo v tem letu zelo pogrešali. Tudi na prijatelje nismo pozabilo in smo se uspeli kar z nekaj od vas tudi srečati. Časa je bilo vsekakor premalo, da bi lahko bili povsod kjer bi si želeli. Ob številnih praznovanjih in zabavah je res zmanjkalo časa za druge podvige. Čas je hitro minil in po odpihnjenih očetovih 60 svečkah, taščinih nekaj čez 70 in 1 svečki male nečakinje Anike, smo jih v soboto na nedeljo ( 25.08) mahnili nazaj “domov”. Pot zgleda dokaj enostavno, a na trenutke ni tako. Spokaš otroke v avto, jim nastaviš kakšno risanko na prenosni DVD predvajalnik, pripraviš kakšen sendvič in vodo, ter okoli 10 zvečer odrineš s polno nabit avto. Na navigatorju nastaviš destinacijo Den Haag. Izračun te kar strezne, ko pokaže 1280 km in čas predvidenega prihoda za 10.00 zjutraj. 12 ur, kaj pa je to, greš spat in se zjutraj zbudiš pa je že skoraj 12 ur. Če pa je to noč (ki jo moraš prebedeti) in da si nazadnje spal prejšnjo noč in to samo pol, ker je bil piknik in da se v avto usedeš po drugem praznovanju, ko so povabljenci še vedno prisotni na zabavi, ti pa jih mahaš v tujino. Kako bi bilo prijetno leči v toplo in mehko posteljo, a te želje se bodo uresničile čez 24 ur. V prvih 4 urah prebijemo Avstrijo. Včasih gremo na Celovec, Beljak in naprej proti tunelom do Stutgarta. Ker pa je bilo konec sezone in se je za tunel čakalo 4 ure, smo se usmerili proti Češki meji, na Zeltweg in nemški Pasau. Nemčija se vleče kot dolgo črevo. Moj del vožnje se ponavadi začne okoli Munchna in ga teram tja do Frankfurta. Potem pa je gas spet pod nadzorom Igorja. In spet pade povprečna hitrost. Pa tako sem pritiskala na plin, da bi le prej prišli, a Igor spet vozi počasi. Ceste do Kolna skoraj ne poznam, ker vedno prespim. Tam je tudi najtežji del za Igorja. Ura kaže okoli 5 do 6. Vsi spimo, on pa trpi. Končno Nizozemska bi si mislil. A najtežje šele prihaja. Do Haaga imamo še slabih 200 km. Tukaj pa teče vse počasi. Ko si ga lahko po Nemčiji teral okoli 150 do 160 in si bil buden ter skoncentrirat, te Nizozemska ubije. Hitrost 120, a le na nekaterih delih, drugače pa so skoz neka omejitev 100. Pa svita se že, še kakšna megla te doleti in kar je še najbolj ubijajoče – ta neizmerna ravnina okoli tebe. Tukaj pa se začne spet moj del. Igor na hitro podrema, za kar se mu sploh ni potrebno truditi. Jaz pa še od sanjam zadnje sanje do Den Haaga. Po mestu s skupnimi močmi gledamo semaforje, kje so in kakšna barva sveti. Ker so tukaj povsem razštelane barve, se ti lahko zgodi, da med rdečo barvo, kar malo podremaš, ko od zadaj od punc zaslišiš, “mami daj pelji, zelena je že”. Končno doma, ura še ni 9 zjutraj. Ustavili smo se samo dvakrat za dolivanje bencina. Malice nič, vode pa smo popili le slab deci. Tukaj smo se teh nekaj dni pred šolo (začela se je včeraj) počasi pripravljale in klimatizirale. Ana je pridno brala knjige v obeh jezikih in ponovila matematične operacije. Taja se je naučila vse črke in jih že zelo lepo napiše. Velik napredek je naredila prav Taja, saj pred kakšnim mesecem, ni znala napisati svojega imena, barvala je vse po vprek in bila brez vsakršne koncentracije. Sedaj pa vse to zmore in zna. Prav ponosno je razlagala, da gre v 1 razred (ja v prvi razred, čeprav še 5 let ni stara. Svečke bo pihala naslednji teden. Sedaj pa se želi dokazati, da ne bi pozabili na darilo za vse njene dosežke). Ana je bila malo bolj zadržana in ji šola ni najbolj ljubša. Včeraj pa sta se obe veseli vrnili iz šole. Zadovoljni. Spet vse po starem. Otroci v šoli, Igor v službi, jaz doma. Pripravljam nove pozive za šiht, iščem kakšno aktivnost za jesen (ples, angleščina, tenis,…). September bo veliko bolj aktiven. Komaj čakam, da se začne kaj dogajati. Tega posedanja po stanovanju in se igrati čistačico Fato, mi je že dovolj. Dovolj bo tudi tega pisanja. Lepo se imejte

Pozdravljeni prijatelji na sončni strani Alp Junij je že tukaj in kmalu bodo počitnice. Za ene prej, za druge kasneje. Če se ozrem le na šolo, bodo vaši otroci že kmalu na zasluženih počitnicah. Vi verjetno malo kasneje, eni tukaj zgoraj na severu pa še kasneje. O koncu šole še ne razmišljamo, saj je pred nami še cel mesec in pol. Pa zato toliko bolj odštevamo dneve do obiska moje sestre z družino (s tremi otroci, česar se najbolj veselita moji dve punci). Do takrat pa so še skoraj trije tedni. V tokratni izdaji haaški novic, vam bom zopet na “kratko” tako kot vedno, povzela zadnje dogodke (se pravi od 8 maja naprej, ha ha). Maja smo si privoščili izlet v Pariz in belgijski Bruge. Dva dneva sta vsekakor premalo, za ogled vseh znamenitosti, ki jih ponuja ta lepa prestolnica Francija. A kljub temu smo se ogledala delček tega in en dan preživeli v Disneylandu. Mislim, da ne rabim izgubljati besed kako je bilo. Na poti domov, pa smo se ustavili še v Bruggu, ki je zelo zelo lep in te na hitro spominja na Benetke. Nekje sem prebrala, da naj bi bile severne Benetke, saj skoraj tako je. Kanali, lepi trgi, cerkve, posebne hiše, pivovarna, čokoladnica,… Kljub temu, da nam maj ni postregel z lepim vremenom, smo ga poskušali kljub temu preživeti sončno. Nekako nam to uspeva, a vseeno pridejo črni oblaki in domotožje, ki je v tem trenutku še vedno neizbežno. Zjutraj Taji ob slovesu v šoli še vedno priteče nekaj solz, Anino nerganje kako je tukaj brezzvezna šola, je skoraj redno na jutranjem menijo, a kljub temu se obe nasmejani vrneta s šole. Radi delata naloge, bereta in pripravljata druge zadeve za šolo. Saj bo šlo. V tem tednu sva tudi s Tajo razčistile pomen šole in mojo prisotnost med šolo. Zdaj že dva dneva s pokončno glavo vstopa v hram modrosti in optimistično zre v svet. Jaz in moja šola nizozemščine tudi napreduje in ugotavljam, da bom verjetno nizozemščino bolje znala kot angleščino. Te angleške cajte najbrž nikoli ne bom osvojila, čeprav sem tudi v tej zadevi v teh nekaj mesecev napredovala. Spogledujem se že s prvo službo in upam, da bom do jeseni že dosegla kakšen dogovor za pomoč pri delu. Drugače pa živim zelo kvalitetno življenje. Na hitro kako zgleda moj dan; vstajam 15 do 8h, zajtrk in kava, potem pa otroke v šolo. Ob 9h grem enkrat do dvakrat na teden teč po Haški plaži (prelavfanih že preko 200km), se na kakšni prijetni travici raztegnem vse mišice in ozrem po lepih visokih nizozemskih moških, ha ha. Vse to počnem ob prijetni glasbi med katero se najdejo tudi slovenski in balkanski komadi. 1x na teden redno plavam. Ob 12 si privoščim malico – sadje. Dopoldne delam hišna opravila od šivanja do pleskanja, kar prej nisem nikoli počela. Priprava kosila in ob pol 3 po otroke. Po kosilu si privoščim lahkotni počitek z branjem ali kramljanjem z Igorjem. Seveda igra z otroci ne izzostene. Popoldne je skoraj redno na seznamu naloga za šolo, branje, igranje na igralih, potepanje s kolesi, plaža,…Večerja in spanje. Ni kaj, počutim se prijetno, spočito in ob tem vetru in dokaj nepredvidljivim vremenom še nisem bila bolna. Kaj pa se dogaja v Haagu; pred poljsko ambasado skačejo telebajski in protestirajo, da Poljaki izganjajo geje, oni bodo pa izgnali Poljake, .. obiskala sta nas nesrečna starša, ki so jima v Portugalski ugrabili punčko Magdaleno al kako ji je že bilo ime,….vlamljajo v avte in kradejo oznake za invalide, ter ji na sivem trgu prodajajo za 150 eur….in še in še. Nekaj pa le ne berem vsaki dan, to kar se dogaja v Sloveniji. Prometnih nesreč s smrtnim izzidom pa le nimajo toliko. Nizozemci se imajo veliko bolj radi in cenijo svoje življenje. Tudi njihova strpnost do tujcev se pozna na cesti in so veliko bolj previdni. Dajte pazite kako vozite, bodite previdni in pojdite na pot prej kot drugič, da vam ne bo potrebno hiteti. Imejte se radi!!!!!!!! Pa sem se spet razpisala. Kako je pa z vami, kakšno stresno življenje preživljate in slabo vreme, kam na dopust in kdaj, kdaj vas bo zaneslo v te kraje, saj ste toplo vabljeni,…me pa lahko obvestite s slovenskimi novicami. Lepo se imejte in še enkrat previdno na cesti. Pogrešam vas. Darinka